20.obletnica potresa v Posočju in popotresna obnova

Tekst: Igor Janežič, ZR Invest, Ljubljana, igor.janezic@zrinvest.si
          Ina Cecić, ARSO, Ljubljana, ina.cecic@gov.si
Fotografije: Matevž Bergant
                   Renato Vidrih (označene z ARSO potresi)

Velika noč, 12. april 1998. Ob 12. uri in 55 minut po lokalnem času so se zatresla tla. Potres, ki so ga čutili po vsej Sloveniji, je imel lokalno magnitudo 5,6. Glede na magnitudo je bil to najmočnejši potres z žariščem na območju Slovenije v 20. stoletju. Zgodil se je ob Ravenskem prelomu pod Krnskim pogorjem na globini 8 km. Največjo intenziteto (VII−VIII EMS-98) je dosegel v krajih Lepena, Magozd, Spodnje Drežniške Ravne in Tolminske Ravne. Poškodovanih je bilo kar 4055 objektov v Posočju in na Gorenjskem. Obsežne so bile tudi spremembe v naravi, predvsem v obliki hribinskih podorov (dolina Lepene, Veliki Lemež, JZ pobočja Krna, Osojnica, izvir Tolminke). V ožjem nadžariščnem območju je bilo poškodovanih tudi veliko spomenikov iz I. svetovne vojne.

Velikonočni potres so čutili še prebivalci Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Italije, Nemčije, Madžarske, Slovaške (500 km od nadžarišča) ter Švice. V Italiji je bil poškodovan starejši objekt v Krminu (Cormons), v Avstriji, predvsem na Koroškem, so opazili manjše razpoke v ometu.

This slideshow requires JavaScript.

Potres k sreči ni zahteval smrtnih žrtev, treba pa je bilo zagotoviti zasilno nastanitev za več sto prebivalcev iz najbolj poškodovanih objektov.

Civilna zaščita je takoj pomagala pri zaščiti poškodovanih objektov in organizaciji začasnih prebivališč v kontejnerskih naseljih in prikolicah. Ministrstvo za obrambo (MO) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sta kmalu po potresu začela sistematično pregledovati in ocenjevati poškodovane objekte. Ekipe, sestavljene iz cenilca in strokovnjaka statike, so za vsak objekt izdelale poročilo o stanju, višini škode in oceni stroškov za sanacijo. Ta poročila so predstavljala osnovo za Končno poročilo Vlade RS o višini škode in oceni odpravljanja posledic velikonočnega potresa. Ocenjena skupna škoda vsled potresa je znašala 37,1 mio EUR.

Sočasno je MOP, pod vodstvom ministra dr. Pavla Gantarja in sekretarjev mag. Dušana Blaganjeta in mag. Radovana Tavzesa, za koordinacijo odprave posledic potresa organiziral posebno službo, imenovano Državna tehnična pisarna (DTP). Ta služba je v naslednjih letih celovito vodila popotresno obnovo poškodovanih objektov, sestavljali pa so jo strokovnjaki za stike z oškodovanci pri finančnih programih sanacij objektov, arhitekti za ohranjanje kulturne dediščine in varovanje krajine ter seveda gradbeni strokovnjaki s področja statike in sanacij. Pogodbeno jo je organiziral Gradbeni inštitut ZRMK (kot izvajalec) s podizvajalcema Projekt d.d. Nova Gorica in Fakulteto za arhitekturo Ljubljana. Za vodjo pisarne je bil imenovan Stanislav Beguš, udig, za tehničnega vodjo Igor Janežič, udig, in dr. Peter Fister za vodjo arhitektov. Pisarna je s svojim delom pričela konec maja v prostorih Alp hotela v Bovcu in Gasilskega doma v Kobaridu. V prvih letih je v DTP delovalo približno 60 strokovnjakov.

Najprej je bilo treba pripraviti tehnično dokumentacijo za sanacijo ali nadomestno gradnjo poškodovanih objektov. Hkrati se je začelo usposabljati večje število projektantov in izvajalcev za izvajanje specifičnih nalog v okviru popotresne obnove. Ti so po uspešnem zaključku nekajdnevnega seminarja prejeli certifikat, ki je bil potreben pogoj za sodelovanje pri projektiranju ali izvajanju popotresne obnove. Zaradi poenostavitve in preglednosti obnove je MOP izdal tudi enoten cenik del, ki je bil obvezen za vse. Vlada RS je s sprejetjem posebnega zakona o popotresni obnovi (julij 1998) prav tako poenostavila finančne in tehnične postopke pri obnovi.

Opisani koraki in postopki so predstavljali inovativen in domišljen pristop k popotresni obnovi, ki so ga zasnovali in speljali takratni minister dr. Gantar, sekretarja mag. Tavzes in mag. Blaganje (vsi MOP) in vodstvo DTP. V največji meri je bila vključena soudeležba oškodovancev. Zagotovljeno je bilo varovanje kulturne dediščine in krajine ob istočasni kvalitetni izvedbi sanacijskih del, s katerimi so se objekti še dodatno utrdili.

This slideshow requires JavaScript.

Zaradi posebnosti gradnje in njene raztresenosti po manjših naseljih na eni strani ter omejenega števila izvajalcev in projektantov na drugi, je popotresna obnova trajala več let. Obnova se je zavlekla tudi zaradi novega potresa z žariščem ob istem prelomnem sistemu. Potres se je zgodil 12. julija 2004 ob 15. uri in 4 minute po lokalnem času. Lokalna magnituda tega potresa je bila 4,9, največja intenziteta VI−VII EMS-98 je bila dosežena v Čezsoči, Vodenci in posameznih delih Bovca. V širšem nadžariščnem območju so bile poškodovane številne zgradbe, tudi nekatere, ki so bile že obnovljene po potresu leta 1998. Takoj po novem potresu so v DTP med svoje zadolžitve vključili tudi odpravo posledic le-tega.

Ker se je ponovni močnejši potres pojavil v tako kratkem času na praktično istem mestu, smo lahko na licu mesta preverili učinkovitost sanacijskih in ojačitvenih posegov izvedenih po potresu leta 1998. Fakulteta za gradbeništvo Ljubljana (pod vodstvom akad. prof. dr. Petra Fajfarja) in Zavod za gradbeništvo (pod vodstvom akad. prof. dr. Miha Tomaževiča), reprezentativni inštituciji s področja potresno odporne gradnje v Sloveniji, sta pozitivno ocenili popotresno obnovo Posočja. Splošna ocena je bila, da so bili objekti ustrezno sanirani in so nov potres prenesli le z manjšimi poškodbami. Pojavile so se tudi negativne ocene posameznih strokovnjakov, ki so bile v nadaljevanju postopka ugotavljanja stanja uspešno zavrnjene.

Pozitivne izkušnje popotresne obnove po potresu leta 1998 so bile prenešene tudi v obnovo po potresu leta 2004. Nekoliko spremenjen strokovni pristop k tej obnovi pa sta narekovali dve dejstvi: obseg popotresne obnove po novem potresu je bil nekajkrat manjši kot po potresu leta 1998 in Republika Slovenija je med prvimi sprejela novo zakonodajo na področju potresno odporne gradnje (Eurocode). Le ta pomeni višji standard potresno odporne gradnje, ki se je takoj začel upoštevati tudi pri naši popotresni obnovi.

Popotresna obnova po potresu 12. aprila 1998 je bila zaključena v letu 2009. Obravnavanih je bilo 4055 objektov, potresno odporno saniranih pa 1829 (od tega je bilo 67 % stanovanjskih, 4 % sakralnih (cerkve) in 9 % kulturnih objektov.) V celoti so bili prenovljeni tudi center Bovca, središče Kobarida ter nekaj vaških trgov. Med 10 letno obnovo je bilo porabljenih približno 100 mio EUR, od tega 81,3 mio EUR za izvedbo del, ostalo pa za podporne dejavnosti (projektiranje, DTP, informiranje, arhiviranje itd.).

Popotresna obnova po potresu 1998 je predstavljala velik izziv tako za državo, kot za vse udeležence. Zaradi navedenih razlogov je trajala 10 let, vendar pa lahko povzamemo, da je bila z dobrim sodelovanjem vseh udeležencev kvalitetno izvedena. Izkušnje, ki so bile pridobljene med njenim izvajanjem, so neprecenljive (podrobno so opisane v Končnem poročilu iz leta 2009) in v bodoče predstavljajo odlično osnovo za izvajanje tovrstnih nalog pri odpravljanju posledic naravnih nesreč.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: